Storitve  
     
 

Zemljiški kataster

  • Ureditve meje - V postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje se ureja oziroma evidentira meja ali del meje parcele.

    Kdo? Upravni postopek se uvede na zahtevo lastnika, kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika parcele, pridobitelja, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih subjektov, če tako določa zakon.

    Zakaj? Postopek ureditve mej boste potrebovali, ko vas bo zanimalo, kam postaviti ograjo ali vas bo morda novi kupec parcele spraševal o mejah ali pa vas bo sosed jezil z dolgoletno uporabo vašega zemljišča, itd.

    Rezultat? V postopku urejanja meje izdelamo elaborat ureditve meje, ki predstavlja strokovno podlago za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru. Če se lastniki strinjajo s predlagano mejo (to je meja, ki jo je predlagal geodet na mejni obravnavi in katera se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra), izda geodetska uprava odločbo o evidentiranju urejene meje. Kar pomeni, da vaše meje ne moramo več spremeniti, razen z izravnavo meje.


  • Nove izmere - Nova izmera je postopek urejanja mej na območju, ki zajema najmanj deset parcel, ali na območju, večjem od treh hektarov, ki ga izvede geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve za celotno območje nove izmere. Postopek evidentiranja nove izmere uvede geodetska uprava po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave naročnika nove izmere.


  • Parcelacija - je združitev parcel in delitev parcele. Združitev parcel je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske pravice, delitev parcele pa oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele.

    Kdo? Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije lahko vloži lastnik parcele oziroma druga oseba, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj.

    Zakaj? Postopek parcelacije boste potrebovali, ko boste želeli prodati del parcele ali morda želeli ločiti gradbeno parcelo od kmetijskega zemljišča ali razdeliti zemljišče med dediče,…

    Rezultat? V postopku parcelacije izdelamo elaborat o parcelaciji, ki prikazuje vse spremembe (nove meje in površine) katere se evidentirajo v Zemljiškem katastru. Pristojna geodetska uprava odloči o zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije z odločbo. Na podlagi dokončne odločbe se v zemljiškem katastru vpiše nov del meje nove parcele kot urejen del meje, razen če se postopek evidentiranja parcelacije opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.

    Opozorilo! Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo.


  • Izravnave meje - Za izravnavo meje gre, kadar se potek urejenega dela meje, evidentiranega v zemljiškem katastru, spremeni.

    Kdo? Postopek evidentiranja izravnanega dela meje se začne na zahtevo lastnika.

    Zakaj? Enostaven primer je, ko se postavlja zidana ograja in je v meji lom, kar bi postavitev ograje po lomu znatno podražilo, zato obstaja možnost mejo izravnati oz. popraviti lom, ali morda menjava zemljišča brez posredovanja notarjev (seveda obstajajo omejitve), …

    Rezultat? Podjetje izdela elaborat o izravnavi meje. Sestavni del elaborata izravnave dela meje so izjave lastnikov o soglasju k izravnanemu delu meje. Geodetska uprava na podlagi dokončne odločbe evidentira novo izravnano mejo kot urejeno mejo, kjer se parcelne številke ne spremenijo.

    Opozorilo! Postopek izravnave mej se lahko izvede, če se lastnika sosednjih parcel sporazumeta o izravnavi dela meje in se pri tem površina manjše parcele, ki se dotika dela meje, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor pet odstotkov površine manjše izmed parcel, med katerima se opravi izravnava meje, vendar ne več kakor za 500 kvadratnih metrov. Izravnava se lahko le urejena meja, kar pomeni, da je potrebno predhodno mejo urediti (glej postopek ureditve mej).


  • Evidentiranje zemljišča pod stavbo - za evidentiranje zemljišča pod stavbo gre, kadar stavba oz. objekt še ni evidentirana v zemljiškem katastru.

    Kdo? Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo poda lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali investitor gradnje. Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo vloži tudi lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe, ali upravnik stavbe.

    Zakaj? Zemljišče na katerem stoji stavba oz. objekt (novogradnja ali stara stavba) je v zemljiškem katastru še vedno evidentirano kot kmetijsko zemljišče ali stavbišče (po starem), ali pa je bila obstoječa stavba oz. objekt razširjena, ...

    Rezultat? Podjetje izdela elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, kar zajema elaborat za vris stavbe oz. objekta v zemljiški kataster in elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Geodetska uprava v tem primeru evidentira zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru, hkrati pa evidentira stavbo v katastru stavb ter izda sklepa o evidentiranju zemljišča pod stavbo in sklep o vpisu stavbe v kataster stavb. Sklepa se vročita vlagatelju zahtevka, lastniku zemljišča in lastniku stavbe, o spremembi podatkov v zemljiškem katastru pa se obvesti sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.

    Opozorilo! Če vlagatelj zahteva evidentiranje zemljišča pod stavbo, ki je v lasti enega lastnika in ima stavba po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006) en del stavbe, je potrebno zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo priložiti elaborat za evidentiranje stavbe, ki vsebuje sestavine elaborata za vpis zemljišča pod stavbo in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb.


  • Evidentiranje spremembe vrste rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda

    Kdo? Zahtevo za evidentiranje spremembe vrste rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda lahko vloži lastnik zemljišča. Za zemljišča pod objekti, ki so grajeno javno dobro, se lahko sprememba podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu evidentira tudi na zahtevo upravljavca grajenega javnega dobra.

    Zakaj? Če želite spremeniti rabo zemljišča, kot je dejanska, npr. dvorišče okoli stavbe ali cesto do stavbe oz. zemljišča.

    Rezultat? Podjetje izdela elaborat za evidentiranje spremembe vrste rabe, katastrskih kultur in katastrskega razreda, kjer so prikazane spremembe na zemljiščih. Geodetska uprava vpiše spremembe podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu v evidenco zemljiškega katastra, ter o tem obvesti vlagatelja zahteve in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.

    Opozorilo! Strokovna dela v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov lahko izvaja kmetijski ali gozdarski strokovnjak z ustrezno izobrazbo in s pooblastilom predstojnika geodetske uprave.

    Geodetska uprava vodi v zemljiškem katastru še pet let po uveljavitvi Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006) – t.j. do 24. 5. 2011, podatke o:

    • vrstah rabe zemljišč: katastrske kulture, zemljišča pod gradbenimi objekti razen za zemljišča pod stavbami, zelene površine in nerodovitna zemljišča;
    • katastrskih kulturah: njive, vrtovi, plantažni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, vinogradi, travniki, barjanski travniki, pašniki, gozdovi, trstičja, hmeljišča in gozdne plantaže;
    • katastrskih razredih za katastrske kulture.


  • Komasacija

    Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele.

    Pogodbena komasacija je komasacija stavbnih ali kmetijskih zemljišč, ki se izvede na podlagi pogodbe med lastniki. Lastniki parcel na predvidenem območju pogodbene komasacije morajo najprej poskrbeti za ureditev mej parcel na obodu območja pogodbene komasacije, saj pogodbena komasacija ni dopustna, če obodne meje komasacijskega območja niso dokončne.

    Pogodbena komasacija se izvede na podlagi dokončnega komasacijskega dovoljenja, drugega dokončnega akta, na podlagi katerega je dovoljena komasacija, ali potrdila o tem, da komasacijsko dovoljenje za predvideno komasacijo ni potrebno. Komasacijsko dovoljenje ali drug akt, na podlagi katerega je dovoljena komasacija, mora vsebovati načrt komasacije oziroma natančen opis predvidene komasacije, ki omogoča njeno izvedbo v naravi, ali navedbo, da komasacija na tem območju ni omejena s predpisi. Komasacijsko dovoljenje oz. potrdilo, da dovoljenje ni potrebno, izda pristojna občina.

    Rezultat tehničnega dela postopka je elaborat pogodbene komasacije, ki je strokovna podlaga za uvedbo upravnega dela postopka pogodbene komasacije pri geodetski upravi.
 
 
     
 
    Zemljiški kataster
  Kataster stavb  
  Inženirska geodezija  
  Geodetski načrti
  Gospodarska javna infrastruktura
 
 
   
Copyright © 2008